Osnovna šola Veržej Vrtec Veržej Vzgojni dom Veržej

Euromet Jamboree Švedska 2013

Euromet Jamboree Sweden 2013 – Yes, we can ツ

Mladostniki in vzgojitelji, organizatorji in drugi sodelavci smo na projektu EUROMET JAMBOREE od 21. do 29. septembra 2013 skupaj preživeli krasen teden v majhnem Švedskem mestecu Löderup, na južni obali ob Baltskem morju.

Letošnji Jamboree, srečanje mladostnikov in vzgojiteljev predstavnikov zavodov držav članic Eurometa je bil v mestu Löderup, ki leži na južni obali ob Baltskem morju, v bližini mesta Ystad.
Organizacija in izvedba projekta sta bili odlični, prav tako umestitev v okolje oz. namestitev v hostlu Backåkra Vandrarhem, kjer smo ta čas bivali. Za našo prehrano sta skupaj skrbela lastnik hostla Ronny in kuhar Daniel.

Na prvem spoznavnem druženju v soboto, ko smo prispeli na Švedsko, nam je vodja projekt Björn Lidberg predstavil program. Rekel je tudi, da bomo vsi skupaj sodelovali v eksperimentu. Letošnji Euromet Jamboree projekt je bil eksperiment, ki bi naj pokazal, kako se med seboj povezujejo pravice, opolnomočenje in odgovornost, kar je bila tema letošnjega Jamboree-ja.
Prepričana sem, da smo v tem tednu dosegli cilj: eksperiment je uspel. Pravice, opolnomočenje in odgovornost so med seboj skoraj neločljivo povezani, kar smo spoznavali cel teden. Družili smo se med različnimi delavnicami, pri dejavnostih in projektih, pa tudi ob igri, klepetu, lenarjenju na soncu, sprehodih ob morju…

Slovenci, Francozi, Poljaki, Švedi, Nizozemci, Finci, Belgijci in Angleži smo drug drugega spoznavali, skupaj pomešali naše navade, premagali jezikovne bariere, se veliko smejali, zabavali in veselili. Drug od drugega smo učili in se veliko naučili.

Več o vtisih so napisali kar otroci, ki so bili z nami. Še več pa povedo fotagrafije v fotogaleriji Euromet Jamboree 2013 (kmalu).

* * *

Na začetku sem se zelo veseli poti na Švedsko. Med potjo sem zaspal. Zbudil sem se šele v Avstriji. Videl sem velike vetrnice.  Zvečer, ko smo prispeli v hostel, sem zaspal kot top. Drugi dan, preden smo nadaljevali pot, smo šli na ogled mesta Schleswig. Šli smo v cerkev in prehodili 482 stopnic in prišli 55 m visoko. Na poti naprej smo prepeljali kar tri države: Nemčijo, Dansko in Švedsko. Peljali smo se tudi pod vodo v predoru in čez dva dolga mosta. V kamp smo prispeli popoldan. Tam sem tako dobil nove prijatelje.
Prvi dan smo imeli predstavitev držav. Mi smo bili predzadnji na vrsti. Bilo nas je strah. Po kosilu smo šli na sprehod do morja. Videl sem velike valove.  Na takšnih valovih bi lahko skorja surfali. Vsepovsod je bil pesek. Sezuli smo se in tekali po morju. Poln sem bil peska.
V ponedeljek smo delali avtomobilčke iz lesa. Na koncu smo jih tudi pobarvali. Jaz sem imela barvo vsepovsod, še na hlačah. Bilo mi je zanimivo. Delal sem z Marušo iz Višnje gore, enim Francozom in enim Švedom. Bili smo tudi na plaži. Ko smo šli nazaj, sem bil že utrujen in so me bolele noge.
V torek je bil na planu ogled vikinške vasi. Tam nas je pričakal pravi viking in nas vodil po vasi ter na predstavil zgodovino in življenje vikingov. Naučili smo se tudi nekaj novega: pravi vikingi sploh niso imeli rogov na čeladah. Šli smo na plažo in tam videli mrtvega tjulnja.
Sreda mi je bila najbolj zanimiva, ker smo dirkali z avtomobili. Našega sem vozil jaz. Bilo mi je fino. Veliko smo se smejali. Popoldan smo šli na izlet v Ystad.
Četrtek smo preživeli na plaži. Spuščali smo zmaje, iskali jantar. En zmaj mi je ušel v vodo in ga več nisem moral najti. Peš smo po obali šli na drugi konec plaže. Tam smo imeli piknik na plaži in podelitev nagrad za tekmovanje z avtomobilčki. Naša ekipa je bila tretja. Popoldan smo šli na izlet. Šli smo gledat kamne Ales Stenar. Te kamne so uporabljali za koledar. Ustavili smo se še v muzeju letal, ampak hitro šli naprej, ker je bilo mrzlo.
V petek smo imeli prvo pomoč.
Zadnji dan na Švedskem smo se zjutraj poslovili od novih prijateljev, ki smo jih tam spoznali in potem smo se odpravili proti domu. V kombiju smo se igrali razne igrice, tudi vzgojiteljica se je igrala z nami. Z njo sem se šel križce in krogce, pa me je premagala, ker je zelo dobra. Zvečer smo utrujeni prespali v Leipzigu. Še prej pa smo pojedli pice za večerjo.
Nedelja je hitro minila, saj smo se bližali domu. Vozili smo se skozi veliko predorov. Najdaljši je bil 10 km. Ko je začelo deževati in smo se vedno bolj bližali Sloveniji, sem se zamislil. Minili je lepih 10 dni in že sem pogrešal nove prijatelje, ki sem jih tam spoznal.

Matic I.

 * * *

 

 

Objavljeno: 30. september 2013, od: Klavdija Paldauf
Izjava o zasebnosti: Podatki in slike na spletni strani so izključna last Vzgojnega doma Veržej, avtorjev in upodobljenih ali imenovanih oseb. Arhiv se izdeluje za potrebe dokumentiranja življenja in dela v Vzgojnem domu Veržej. Slike in druga gradiva se lahko pregleduje, ne sme pa se jih obdelovati, posredovati, kopirati ali objavljati brez soglasja upodobljenih ali imenovanih. Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja.

Kontaktni podatki:

Osnovna šola Veržej
Enota Dom (Vzgojni dom Veržej)
Puščenjakova 7
9241 Veržej

Tel./fax:
(02) 587 16 54 (pisarne)
(02) 587 16 66 (Dom)
e-pošta: viz.verzej@guest.arnes.si
e-naslov: http://www.vzgojni-zavod-verzej.si/

Dežurna številka Vzgojnega Doma:
051/ 655 – 039

Izdelava spletne strani:

Sašo Hladen
Stran poganja Wordpress.