Osnovna šola Veržej Vrtec Veržej Vzgojni dom Veržej

Znamenitosti Pomurja 1. del

Znamenitosti Pomurja 1. del

Pogosto pozabimo, da imamo veliko zanimivosti prav v okolici. Kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti Pomurja so na prekmurski strani reke Mure v času od 8. do 11. 7. 2018 spoznavali fantje iz Stanovanjske skupine Dokležovje na počitniških projektnih dnevih, ki so jih poimenovali “Spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti Pomurja”.

FOTOGALERIJA: Znamenitosti Pomurja 1. del

 

Ko sem se v nedeljo peljal proti Dokležovju nisem vedel točno kaj me čaka. Mislil sem, da bo vse skupaj bolj brez veze. Pa ni bilo tako. Naslednje jutro smo se po zajtrku odpravili na Goričko proti Tromejniku. Čeprav sem bil že tam, sem pozabil, kako daleč je to. Malo pred ciljem nam je na avtu zasvetila lučka za olje in morali smo na prvo bencinsko črpalko. Prišli smo v vas Kuzma, kjer smo našli mini črpalko, Take še nisem videl! Gospod, ki je tam delal nam je nalil olje in šli smo naprej.  Na vrh Tromejnika smo šli peš. Po gozdu smo videli table, kjer so bile opisane ptice in drevesa. Gumbi za zvok ptic so bili pokvarjeni, tudi naprava za vohanje različnih vonjav ni delala. Škoda! Na vrhu smo bili v treh državah naenkrat. To se mi je zdelo zanimivo. Ogledali smo si tudi slatinski vrelec v Nuskovi. Zelo je smrdelo! Tudi okus vode je bil grozen. Potem smo šli na jezero Krašče, kjer smo malicali. Tam smo bili sami. Z Andriyem sva zagledala privezan čoln. Delala sva se, kot da nekam potujeva, jaz pa sem padel v vodo. Skoraj sem izgubil očala, a sva jih z Andryijem našla. Zabavno je bilo. Do kolen sva se namočila in se osvežila. Videli smo veliko labodov, ribe, kačjih pastirjev in mogoče celo kačo! Na gradu na Goričkem smo se sprehodili po parku. Grad počasi preurejajo. Postaja bolj moderen in to mi je všeč. Za spomin smo s sabo odnesli veliko lubja, ki je odpadlo iz drevja. To bomo rabili za izdelke. Na koncu našega potovanja smo se osvežili z zelo dobrim sladoledom. Po vrnitvi v Dokležovje smo si pripravili pozno kosili, potem pa naprej na delo. Treba je bilo urediti tudi našo okolico, zato smo se lotili košnje trave in urejanja vrta.

V torek smo se po zajtrku odpravili proti Lendavi. Po nesreči smo plačali parkirnino za štiri ure! Nekaj nam je že vnaprej govorilo naj si vzamemo čas J. Najprej smo se povzpeli do gradu. Ogledali smo si razstave v njem in kratki film o gradu in Lendavi. Meni je bila najbolj všeč razstava metuljev, žuželk in orožja. Še posebej bombe in granate. Imeli so tudi razstavo Marca Chagalla. Meni te slike niso bile všeč. Šli smo tudi v klet, kjer je zelo smrdelo, je bilo pa hladno in smo se malo osvežili. Gospod na recepciji nas je usmeril do cerkve Sv. Trojice, kjer smo si hoteli ogledati mumijo. Čeprav je rekel, da ni daleč, je bilo daleč! Hoja v hrib nas je utrudila. Cerkev je bila zaprta in bil sem razočaran. Se je pa pred nami odprl čudoviti razgled na Lendavo in okoliške kraje. To me je potolažilo. Sklenili smo, da se jeseni še enkrat vrnemo in si ogledamo mumijo. Po spustu v mesto, smo si zaslužili sladoled. Sledil je ogled Tropskega vrta v Dobrovniku. Videl sem veliko lepih orhidej, skalo s slapom in polno nenavadnih rastlin za te kraje. Banano, poper, kavo in rastlino, ki je meso. Po prihodu v Dokležovje smo si za večerjo pripravili pico in dokončali smo včeraj začeta opravila okoli hiše. Šli smo tudi na obisk k vzgojiteljici Moniki, kjer sva se z Andriyem osvežila v njihovem bazenu. To mi je bilo zelo všeč.
V sredo nas je zbudil dež. Po zajtrku smo se odpravili v Veržej, kjer smo natisnili fotografije preteklih dveh dni. Uredili smo jih in naredili plakat. Počistili smo avto, opravili kosilo in sledilo je kopanje v Banovcih. Dež nas pri tem ni zmotil. Celo nehalo je deževati, ko smo prispeli tja. Na kopališču sem se zabaval, ogromno plaval in celo skakal, v bazen, saj ni bilo gužve.

Imel sem se zelo lepo, se zabaval in tudi kaj spoznal. Všeč mi je, da so dnevi bili drugačni kot med šolskim letom.

 

Domen R. M.

 

V nedeljo me je na avtobusni postaji v Ljubljani pričakala vzgojiteljica Monika. Odpeljala sva se po Domna in potem v Dokležovje. Nisem vedel kaj me čaka, a sem bil dobre volje. Pojedli smo kosilo, si uredili sobe, poklepetali, pospravili in počakali, na da nam vzgojitelj Boris pripelje avto. V ponedeljek smo po zajtrku šli v Veržej po nekaj stvari. Potem smo se odpravili na Goričko. Začela nam je svetiti lučka za olje. Na mini bencinski pumpi smo kupili olje in prodajalec, ki je tam delala, nam je olje nalil. S sabo smo imeli tudi navigacijo, kjer nam je prijazna gospa včasih govorila kam moremo iti. Pripeljali smo se na parkirišče in šli peš na Tromejnik. Na vrhu sem v dveh sekundah obiskal tri države! Po gozdu seveda brez sršenov ni šlo in to mi je bilo neprijetno. Nisem vedel, da obstaja ptica, ki se imenuje Sršenar. Potem smo šli pogledat izvir slatine v Nuskovo. Grozno je smrdelo. Poskusil sem vodo polno mehurčkov. Okus je bil grozen. Malico smo imeli na jezeru v Kraščih. Poleg je bil privezan čoln, v njem pa riba. Rešili smo jo in vrgli nazaj v jezero. Z Domnom sva se usedla v čoln, kot da se peljeva. Osvežitev v vodi je pasala, saj je bilo vroče. Mislim, da sem v vodi videl kačo! Najprej je zgledalo kot palica, a ko smo bolj pogledali, smo videli, da se premika. Na Gradu na Goričkem ni bilo skoraj nikogar. Grad preurejajo, a mi ni všče, ker je preveč moderen. Nabrali smo lubje in šli proti domov. Veliko nam je pomagala teta iz navigacije, da smo vedno dobro prišli na cilj. Svoje delo je opravila zelo dobro. Predno smo šli v Dokležovje, smo šli še na sladoled. Bili smo lačni in smo si pripravili kosilo. Po kosilu smo kosili še travo in malo urejali vrt.

Naslednji dan smo šli v Lendavo. Avto smo parkirali nekje v mestu in šli peš do gradu in cerkve Sveta Trojica, kjer leži mumija vojaka Hadika. Najprej smo šli na grad. Ogledali smo si film o gradu in razstave. Meni so bile najbolj všeč bakrene skulpture, najmanj pa razstava Marca Chagalla. Nisem razumel slik. Posebna je bila klet, tam so bile fotografije otrok, ki spijo. Tudi to nisem razumel, je bilo pa bilo v kleti prijetno hladno. Potem smo šli do cerkve, večino časa v hrib. Peš. Utrujeni smo prišli do cerkve. Ob cerkvi je bilo starinsko pokopališče. Malo me je zmrazilo. V cerkev žal nismo mogli, ker je bila zaklenjena. Sliko mumije smo videli samo na sliki. Iz vrha je bil lepi razgled. Videl si lahko Lendavo, Madžarsko in Hrvaško. Ko smo prišli nazaj do avta, smo si privoščili sladoled. Nadaljevali smo v Tropski vrt. Zanimivo se mi je zdelo, ko sem videl mesojedo rastlino, banane, slap in polno orhidej. Ob vrnitvi smo si spekli pizzo in pokosili, kar je še ostalo. Ker je bil dan zelo vroč, smo se na obisku pri vzgojiteljic Moniki namočili v njihovem bazenu. Osvežitev je zelo prijala.

V sredo je deževalo. Dopoldne smo skuhali kosilo, uredili slike, ki smo jih naredili te deni, malo pospravili in potem šli v Banovce. Zelo sem se veselil. Dež me ni motil. Na srečo, je ravno takrat prenehalo deževati in sva se z Domnom lahko kopala tudi zunaj. Čeprav se v bazen ne skače, nama reševalci niso nič rekli, ko sva parkrat skočila. Bazen je bil bolj prazen in nisva nikogar motila. Zelo sva se zabavala.

Projekt mi je bil všeč. Nisem tega pričakoval. Bilo je zanimivo, zabavno, tudi naporno. Od vsega so mi bile najbolj všeč osvežitve v vodi. Počutim se bolj umirjeno, kot med šolskim letom, saj je manj napetosti in se bolj zabavamo.

 

Andriy

 

Objavljeno: 12. julij 2018, od: Klavdija Paldauf
Izjava o zasebnosti: Podatki in slike na spletni strani so izključna last Vzgojnega doma Veržej, avtorjev in upodobljenih ali imenovanih oseb. Arhiv se izdeluje za potrebe dokumentiranja življenja in dela v Vzgojnem domu Veržej. Slike in druga gradiva se lahko pregleduje, ne sme pa se jih obdelovati, posredovati, kopirati ali objavljati brez soglasja upodobljenih ali imenovanih. Zakon o varstvu osebnih podatkov, Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja.

Kontaktni podatki:

Osnovna šola Veržej
Enota Dom (Vzgojni dom Veržej)
Puščenjakova 7
9241 Veržej

Tel./fax:
(02) 587 16 54 (pisarne)
(02) 587 16 66 (Dom)
e-pošta: viz.verzej@guest.arnes.si
e-naslov: http://www.vzgojni-zavod-verzej.si/

Dežurna številka Vzgojnega Doma:
051/ 655 – 039

Izdelava spletne strani:

Sašo Hladen
Stran poganja Wordpress.